Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal neposredno vojaško akcijo proti Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo Washington utemeljuje z obtožbami o narkoterorizmu in vodenju narko-države, je sprožila ostre odzive mednarodne javnosti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da takšen napad brez privolitve Varnostnega sveta Združenih narodov ali dokazane samoobrambe predstavlja kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Italijanska poslanka Laura Boldrini je dejanje označila za nevarno uporabo sile, ki ogroža regionalno stabilnost, in pozvala Evropsko unijo k obsodbi napada. ZDA so se pri izvedbi operacije izognile običajnim postopkom obveščanja Kongresa s sklicevanjem na protiteroristično zakonodajo. Medtem ko Washington trdi, da gre za boj proti trgovini z drogami, kritiki poudarjajo, da so takšne enostranske intervencije v Latinski Ameriki v preteklosti že večkrat povzročile dolgotrajno politično in družbeno nestabilnost. Moskva in Peking, ki podpirata Caracas, bi lahko v prihodnjih dneh sprožila diplomatske protiukrepe, vendar imajo Združene države Amerike kot stalna članica Varnostnega sveta moč veta na morebitne resolucije proti lastnim dejanjem.

Združene države Amerike so v petek, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Po poročanju kolumbijskega predsednika Gustava Petra so ameriške sile uporabile rakete za napad na strateške vojaške objekte in ključno infrastrukturo v venezuelski prestolnici, vključno z domnevnimi zadetki v bližini Zvezne palače. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z bojem proti narkoterorizmu in trgovini z mamili, kar pa so kritiki označili za kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Odzivi na napad so močno polarizirani. Medtem ko španska političarka Isabel Díaz Ayuso dogodek opisuje kot osvoboditev izpod diktature Nicolása Madura in napoveduje vrnitev demokracije z Mario Corino Machado, predstavniki italijanske levice in kolumbijski predsednik Petro dejanje ostro obsojajo. Petro je že pozval k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo, ki ogroža regionalno stabilnost. Italijanska poslanka Laura Boldrini je poudarila, da obtožbe o narkotransportu ne morejo opravičiti enostranske vojaške akcije, ki zaobide diplomatske poti.

V Italiji je sindikalist Landini s kritikami sprožil ogorčenje stranke FdI, ki meni, da je užalil premierko Meloni in vse ženske. Pisatelj Nicolai Lilin se je znašel na sodišču zaradi groženj novinarki Rai s polonijem. Odvetnik Massimo Lovati, znan po primeru Garlasco, pa napoveduje nove projekte s Fabrizio Corono. Ilaria Salis je izzvala ogorčenje z izjavo o stradanju v povezavi s smrtjo treh karabinjerjev.

Pred kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo med Italijo in Izraelom so se v Udinah odvijali protesti v podporo Palestini. Italijanski navijači so organizirali protestne pohode proti Izraelu, ulice pa so bile zaradi tekme precej razburkane, zato so poostrili varnostne ukrepe.

Plovba flotile »Freedom Sumud Flotilla« proti Gazi se nadaljuje kljub pozivom k ustavitvi, cilj pa je prebiti izraelsko pomorsko blokado in dostaviti humanitarno pomoč. Medtem narašča strah pred novimi izraelskimi posredovanji, morda celo z uporabo dronov. Italijanski obveščevalni viri opozarjajo na možnost novih napadov, Izrael pa napoveduje odziv. Hkrati pa se pojavljajo polemike glede obtožb o spolnih napadih Hamasa, ki jih nekatere osebe zanikajo.